25 July 2013

Odlomek iz epa Nalija in Melin, 1. spev

Zraven zazrta v Laugurun bila je princesa Nalija,
Zadnja v kraljevi rodbini, edina potomka Nidaga, 70
Z blagim nasmeškom, ki gubal je rožnata lica cvetoča
Najlepše med vsemi dekleti, ki kdaj so hodile po svetu,
Modrih oči kakor nébo ponoči preplavljeno v zvezdah,
Las, ki kot zlato so žito se zibali v vetru pomladnem,
Krasna kot prva žareča meglica, ki zoro naznanja;
Tiho otožnost in solze je skrivala v svojem pogledu.