Lyguanu vladala nekdaj je modra Idani z Ninarom,
Domu pastirjev, kjer stika sladkoba se s slanostjo morja,
Kraju poslednjim pred morjem, v katerega sonce potone,
Njuno kraljestvo prekrivalo otok zelen je v celoti,
Pašnike širne polnila drobnica je sitega ljudstva, 750
Voda iz gor je pojila jezero ogromno ob mestu.
25 July 2013
Odlomek iz epa Nalija in Melin, 1. spev
Zraven zazrta v Laugurun bila je princesa Nalija,
Zadnja v kraljevi rodbini, edina potomka Nidaga, 70
Z blagim nasmeškom, ki gubal je rožnata lica cvetoča
Najlepše med vsemi dekleti, ki kdaj so hodile po svetu,
Modrih oči kakor nébo ponoči preplavljeno v zvezdah,
Las, ki kot zlato so žito se zibali v vetru pomladnem,
Krasna kot prva žareča meglica, ki zoro naznanja;
Tiho otožnost in solze je skrivala v svojem pogledu.
Zadnja v kraljevi rodbini, edina potomka Nidaga, 70
Z blagim nasmeškom, ki gubal je rožnata lica cvetoča
Najlepše med vsemi dekleti, ki kdaj so hodile po svetu,
Modrih oči kakor nébo ponoči preplavljeno v zvezdah,
Las, ki kot zlato so žito se zibali v vetru pomladnem,
Krasna kot prva žareča meglica, ki zoro naznanja;
Tiho otožnost in solze je skrivala v svojem pogledu.
Subscribe to:
Posts (Atom)